Biološka čistilna naprava je sistem za čiščenje komunalne odpadne vode iz gospodinjstev, ki uporablja naravne biološke procese (mikroorganizme) za razgradnjo onesnaževal.
Odpadna voda se najprej mehansko prečisti, nato mikroorganizmi razgradijo organske snovi. Na koncu se prečiščena voda odvaja v ponikovalnico, vodotok ali se uporabi za druge dovoljene namene.
Primerna je za individualne hiše, vikende, manjše objekte ali naselja, kjer ni možnosti priklopa na javno kanalizacijo.
V Sloveniji ustreznost in pogoje za uporabo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) z zmogljivostjo do 50 PE (populacijskih ekvivalentov) določa kombinacija evropskih tehničnih standardov in nacionalne zakonodaje.
To so ključni standardi, ki določajo tehnične lastnosti, preskušanje in označevanje MKČN. Najpogosteje se boste srečali s standardom SIST EN 12566-3, ki velja za tipske (tovarniško izdelane) biološke čistilne naprave.
Za MKČN do 50 PE velja, da je naprava ustrezna, če:
Dosega učinek čiščenja vsaj 80 % (glede na parameter KPK – kemijska potreba po kisiku).
Vsebnost KPK na iztoku ne presega 200 mg O₂/l.
Vsebnost BPK₅ na iztoku ne presega 30 mg O₂/l.
Če naprava odvaja vodo v občutljiva območja (npr. vodovarstvena območja ali kraški teren), so zahteve lahko strožje (npr. dodatno odstranjevanje dušika in fosforja).
ChZT / KPK / COD
ChZT (kemijska zahteva po kisiku), znana tudi kot KPK oziroma COD, je pokazatelj količine organskih snovi v odpadni vodi. Višja vrednost pomeni večjo obremenitev vode z organskimi onesnažili. Parameter se uporablja za oceno učinkovitosti čiščenja v bioloških čistilnih napravah in za preverjanje skladnosti z okoljskimi zahtevami.
ChZT – kemijska zahteva po kisiku (slovenski izraz)
KPK – kemijska potreba po kisiku (pogost izraz v praksi in starejši literaturi)
COD – Chemical Oxygen Demand (angleško)
Subvencije so namenjene lastnikom stanovanjskih stavb na območjih, kjer ni predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja.
Novogradnje: Obvezna vgradnja čistilne naprave.
Obstoječi objekti: Zamenjava starih greznic z biološko čistilno napravo.
Običajno dodeljevanje sredstev razpiše občina, v kateri imate stalno prebivališče z javnim pozivom ali razpisom.
Višina nepovratnih sredstev se običajno giblje do 50 % upravičenih stroškov naložbe, vendar ne več kot določen znesek na posameznem razpisu.
Da bo vaša vloga uspešna, mora biološka čistilna naprava izpolnjevati naslednje pogoje:
Certifikat o ustreznosti: Naprava mora biti izdelana v skladu s standardom SIST EN 12566-3.
Učinkovitost čiščenja: Doseganje predpisanih mejnih vrednosti za izpust odpadnih voda.
Strokovna montaža: Priložiti je treba dokazila o vgradnji in zagonu naprave.
BZT₅ / BPK₅ / BOD₅
BZT₅ (biokemijska zahteva po kisiku v 5 dneh), znana tudi kot BPK₅ oziroma BOD₅, je pokazatelj količine biološko razgradljivih organskih snovi v odpadni vodi. Parameter izraža količino kisika, ki jo mikroorganizmi porabijo pri razgradnji teh snovi v petih dneh, ter se uporablja za oceno učinkovitosti biološkega čiščenja v čistilnih napravah.
BZT₅ – biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh
Da, večina naprav potrebuje električno energijo za delovanje prezračevanja in krmiljenja, vendar je poraba elektrike nizka. Obstajajo pa tudi izvedbe, kjer elektrika ni potrebna, npr. model BioTecFlo model.
Običajno 1× letno (pregled delovanja, odvoz presežnega blata). Priporočljivo je redno spremljanje delovanja.
Ne, pravilno delujoča biološka čistilna naprava ne oddaja neprijetnih vonjav.
Da, običajno je potrebno soglasje občine ali upravljavca voda ter upoštevanje lokalne zakonodaje.


Zbiralnik deževnice je rezervoar za shranjevanje padavinske vode, zbrane s streh ali drugih površin.
Za zalivanje vrta, splakovanje WC-jev, pranje avtomobilov, čiščenje površin in druge tehnične namene (ni pitna brez dodatne obdelave).
Nadzemni zbiralniki
Podzemni zbiralniki
Plastični ali betonski rezervoarji
Z uporabo zbiralnika lahko zmanjšate porabo pitne vode tudi do 50 %, odvisno od velikosti gospodinjstva in namena uporabe.
Da, osnovni filter je priporočljiv za odstranjevanje listja in nečistoč s strehe.
Velikost je odvisna od površine strehe, količine padavin in načina uporabe. Najpogostejše velikosti so od 3.000 do 10.000 litrov.
Da, z ustreznim sistemom in ločeno napeljavo je možna uporaba deževnice v hiši.
Pri podzemnih zbiralnikih da, pri nadzemnih pa ne.